zgodovina

1979/80 - Tudi po naslovu prvaka Tišina še naprej nastopa v 1. občinski nogometni ligi, ki je bil takrat najvišji rang tekmovanja v občini Murska Sobota in doseže tretje mesto med desetimi ekipami.

1980/81 - Sledila je slabša sezona, ko je med enajstimi ekipami (Cankova je med sezono izstopila iz lige) Tišina zasedla osmo mesto. Omenimo naj tekmo z visoko zmago nad Cankovo s kar 21:1, odigrano 3. maja 1981.

Mladinci so v isti konkurenci bili prvi, kar je znova bila napoved za lepo prihodnost.

1981/82 - Še ena slaba sezona v 1. občinski ligi Murska Sobota. Predzadnje, enajsto mesto.

1982/83 - V tej sezoni je bila ponovno ustanovljena Pomurska nogometna liga, v kateri nastopa tudi Tišina. Ekipa se je ponovno odrezala zelo slabo, saj je drugo leto zapored predzadnja, deseta, zato izpade v 1. občinsko ligo.

1983/84 - Med desetimi klubi je Tišina na koncu tretja.

1984/85 - Še eno tretje mesto v 1. občinski ligi.

Ponovno se izkažejo tudi mladinci, ki so v isti konkurenci osvojili drugo mesto. Uvrstili so se tudi v šestnajstino finala pokala Slovenije, kjer so šele po enajstmetrovkah v Trbovlju izpadli proti tamkajšnji ekipi Rudarja.

Na poti do šestnajstine finala so v Pomurskem pokalu premagali Muro z 2:0 in Nafto s 4:2. To je bila izjemna generacija, ki je dala kar tri prvoligaške igralce.

Mladinska ekipa pred tekmo v Trbovlju

Stojijo: Flisar Tomaž, Černjavič Štefan, Škalič Roman, Gomboc Janez, Kos Boris, Ratnik Jože, Stojisavljevič Igor, Kuhar Ciril in Flegar Alojz (trener)
Čepijo: Baranja Dean, Flegar Simon, Oražem Branko, Novak Marjan, Petrijan Bojan, Partl Jože in Baranja Adamo

1985/86 - Po dveh zelo dobrih sezonah je znova prišlo to, kar se je napovedovalo prejšnji dve sezoni. Tretji naslov prvaka, ki ga je klub znova osvojil v stilu. En poraz in dvanajst zmag na osemnajstih tekmah v 1. občinski ligi ob daleč najboljši obrambi in drugem napadu lige pod vodstvom trenerja Nikole Škrbića.

Naslov prvaka so osvojili: Balažic Jože - "Badžo", Bokan Stanko, Bokan Zvonko, Boriš Franc, Černjavič Štefan, Dani Franc, Ficko Jože, Ficko Štefan, Flegar Zdenko, Flisar Marjan - "Sejri", Flisar Tomaž, Gomboc Janez, Gujt Slavko - "Esa", Hauko Franc, Jeneš Slavko - "Džoni", Kous Franc, Kuhar Jože, Lesjak Bogdan, Sapač Evgen, Seršen Alojz, Šavel Slavko in Šnurer Vinko.

Stojijo: Šnurer Vinko, Ficko Štefan, Hauko Franc, Černjavič Štefan, Sapač Evgen, Lesjak Bogdan, Kuhar Jože in Balažic Jože
Čepijo: Flegar Zdenko, Bokan Stanko, Bokan Zvonko, Seršen Alojz, Flisar Marjan, Kous Franc in Dani Franc

Uspeh so dopolnili mladinci, saj so tudi oni osvojili naslov prvaka.

1986/87 - Ekipa se zelo dobro odreže tudi v tej sezoni, ko se v Pomurski ligi uspešno kosa z ostalimi enajstimi ekipami, saj na koncu pristane na petem mestu.

1987/88 - Klub osvoji končno sedmo mesto, a obenem doseže po mnenju nekaterih največji uspeh v zgodovini kluba, saj se uvrsti v polfinale pokala Slovenije.

V osmini finala so najprej v Rogozi premagali istoimenski klub s 4:2. V četrtfinalu jih je na videz čakala nepremostljiva ovira, saj jim je žreb namenil celjski Kladivar. Po rednem delu so na Tišini po zadetku Horvata iztržili neodločen rezultat 1:1, nato pa po enajstmetrovkah napredovali v polfinale, kjer jih je čakal Maribor Branik. V Ljudskem vrtu so bili domači premočan nasprotnik (0:4).

V tisti sezoni so za ekipo nastopili: Drvarič Marjan, Flegar Zdenko - "Kapri", Flisar Marjan - "Sejri", Gomboc Janez, Gregorinčič Franc - "Neskens", Hauko Franc, Horvat Jože - "Funi", Kos Boris, Lesjak Bogdan, Majer Jože, Novak Marjan - "Šrajf", Seršen Alojz, Seršen Janez, Šebjanič Marjan - "Buro", Škalič Roman, Šneider Janez - "Čači", Šneider Slavko, Štivan Boris, Titan Robert in Vukan Bojan.
Trenerja: Zorec Slavko (jesen) in Plahut Branko (pomlad)

Stojijo: Plahut Branko (trener), Flegar Zdenko, Štivan Boris, Kos Boris, Drvarič Marjan, Lesjak Bogdan, Hauko Franc, Flisar Marjan in Vukan Bojan
Čepijo: Titan Robert, Kous Franc, Seršen Janez, Šebjanič Marjan, Seršen Alojz, Novak Marjan, Horvat Jože in Majer Jože

Mladinci znova osvojijo naslov in se uvrstijo v kvalifikacije za 2. republiško ligo, kjer se pomerijo z ekipo Pobrežja. Na prvi tekmi v Mariboru so izgubili z 2:1, doma pa z zadetkom Titana zmagali z 1:0 in se tako uvrstili v višji rang tekmovanja.

Klub takrat nastopa v okviru ŠD KS Tišina, saj TVD Partizan praktično preneha obstajati.

1988/89 - Tišina še naprej uspešno nastopa v Pomurski ligi, saj sezono konča na četrtem mestu, mladinska ekipa pa v spomladanskem delu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izstopi iz 2. republiške lige.

Takratni predsednik je Jože Seršen, klub pa ob 30. obletnici delovanja prejme plaketo NZS.